2.4 Sestavljene vezave dvopolov

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010 (view source) Admin (Pogovor | prispevki) m (1 revision) ← Starejša redakcija		Redakcija: 21:49, 7. junij 2010 (view source) Andrej (Pogovor | prispevki) Novejše urejanje →
Vrstica 6:		Vrstica 6:
-	Sestavljeno breme naj je priključeno na tokovni vir, ki mu pripada kazalec <latex>{\underline I}</latex>. Kazalcu napetosti <latex>{\underline U}</latex> sestavljenega bremena ustreza produkt <latex>{\underline Z}{\underline I}</latex>; od tu sledita kazalca preostalih tokov in kazalca napetosti prvih dveh bremen:	+	Sestavljeno breme naj bo priključeno na tokovni vir, ki mu pripada kazalec <latex>{\underline I}</latex>. Kazalcu napetosti <latex>{\underline U}</latex> sestavljenega bremena ustreza produkt <latex>{\underline Z}{\underline I}</latex>; od tu sledita kazalca preostalih tokov in kazalca napetosti prvih dveh bremen:
Vrstica 12:		Vrstica 12:
-	Iz preprostega primera je razvidno, da je način dela enak kot pri enosmernih uporovnih vezjih; tamkajšnje realne enačbe zamenjujejo tokrat kompleksne; potrebna računska opravila so zaradi tega ustrezno daljša; v ilustracijo temu naj služi naslednji zgled.	+	Iz preprostega primera je razvidno, da je način dela enak kot pri enosmernih uporovnih vezjih. Tamkajšnje realne enačbe zamenjujejo tokrat kompleksne; potrebna računska opravila so zaradi tega ustrezno daljša. V ilustracijo naj bo naslednji zgled.
-	'''Zgled 4. '''	+	'''Zgled 4 '''
-	Impedance bremen v vezju so: <latex>{\underline Z _1} = (1 - {\rm{j}})\,{\rm{\Omega }}</latex>, <latex>{\underline Z _2} = 2{\rm{j}}\,{\rm{\Omega }}</latex> in <latex>{\underline Z _3} = 2\,{\rm{\Omega }}</latex>; prvo breme ima delno kapacitivni značaj, drugo čisto induktivni, tretje pa ima čisto uporovni značaj. Tok <latex>i</latex> vira naj določa kazalec <latex>{\underline I} = 2{\rm{j}}\,{\rm{A }}</latex>. Izračunajmo kazalce napetosti in tokov! ⇒ Sledimo zgoraj nakazanim korakom:	+	Impedance bremen v vezju so: <latex>{\underline Z _1} = (1 - {\rm{j}})\,{\rm{\Omega }}</latex>, <latex>{\underline Z _2} = 2{\rm{j}}\,{\rm{\Omega }}</latex> in <latex>{\underline Z _3} = 2\,{\rm{\Omega }}</latex>; prvo breme ima delno kapacitivni značaj, drugo čisto induktivni, tretje pa ima čisto uporovni značaj. Tok <latex>i</latex> vira naj določa kazalec <latex>{\underline I} = 2{\rm{j}}\,{\rm{A }}</latex>. Izračunajmo kazalce napetosti in tokov. ⇒ Sledimo zgoraj nakazanim korakom:

---

Redakcija: 21:49, 7. junij 2010

O sestavljeni vezavi bremen govorimo takrat, kadar so elementi vzporedno-zaporedno vezani. Pri določevanju nadomestne imitance se poslužujemo združevanja v smislu prejšnih dveh osnovnih vezav. Izrazimo nadomestni imitanci vezja treh osnovnih ali že združenih dvopolov z impedancami , in (slika 15). Prvi dve združimo v impedanco , njej recipročni admitanci pa prištejemo še admitanco tretjega bremena:

Sestavljeno breme naj bo priključeno na tokovni vir, ki mu pripada kazalec . Kazalcu napetosti sestavljenega bremena ustreza produkt ; od tu sledita kazalca preostalih tokov in kazalca napetosti prvih dveh bremen:

Iz preprostega primera je razvidno, da je način dela enak kot pri enosmernih uporovnih vezjih. Tamkajšnje realne enačbe zamenjujejo tokrat kompleksne; potrebna računska opravila so zaradi tega ustrezno daljša. V ilustracijo naj bo naslednji zgled.

Zgled 4

Impedance bremen v vezju so: , in ; prvo breme ima delno kapacitivni značaj, drugo čisto induktivni, tretje pa ima čisto uporovni značaj. Tok vira naj določa kazalec . Izračunajmo kazalce napetosti in tokov. ⇒ Sledimo zgoraj nakazanim korakom:

in

in

Podpoglavja:

• 2.4.1 Realna in imaginarna dela imitanc
• 2.4.2 Nadomestno vezje sestavljenega dvopola

2.3.1 Vzporedno vezje upora in kondenzatorja

2.4.1 Realna in imaginarna dela imitanc