2.2 Impedanca in admitanca oziroma imitanca

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Redakcija: 20:52, 5. april 2010 (view source) Admin (Pogovor | prispevki) ← Starejša redakcija

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010 (view source) Admin (Pogovor | prispevki) m (1 revision) Novejše urejanje →

---

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010

Impedanca je internacionalni izraz za »kompleksno upornost«, admitanca pa za »kompleksno prevodnost«;^[1] oba povzema skupen izraz imitanca. In že smo v dotiku z enosmernimi vezji. Kaj je botrovalo vpeljavi električne upornosti? Sorazmeren odnos med tokom in napetostjo bremena. Ali ne ugotavljamo tega tudi za kazalce na elementih , in ? Seveda; med njimi veljajo razvidne sorazmernosti:

in ter .

Ponuja se prilika za vpeljavo kvocienta kazalcev napetosti in toka elementa; rekli mu bomo impedanca elementa, njemu recipročnemu pa admitanca :

in

Impedance in admitance oziroma imitance osnovnih elementov so preproste in si jih velja zapomniti:

,

,

.

Imitance elementov so kompleksne: imitanci upora sta realni, upodabljata pa ju kazalca na realni osi, imitance kondenzatorja in tuljave so imaginarne in jih upodabljajo kazalci na imaginarni osi (slika 4).

Pasivni dvopol ni nujno le upor, tuljava ali kondenzator, ampak more biti to katerokoli iz njih sestavljeno dvopolno vezje; imenovali ga bomo kompleksni element (breme) (slika 5). Če je dvopol harmonično vzbujan, potem toku skozi njega in napetosti med njunima sponkama pripadata kazalca in , ki sta prav tako v sorazmerju, saj se ta lastnost z osnovnih elementov prenese tudi na celoten dvopol. Če je tako, je smiselno vpeljati kvocienta in oziroma impedanco in admitanco dvopola. Impedanca splošnega dvopola je:

To je kmpleksna količina: določata jo absolutna vrednost in argument oziroma fazni kot kompleksnega dvopola:

Podobno je z admitanco , ki je impedanci recipročna (slika 6):

Absolutna vrednost impedance dvopola je enaka razmerju amplitud napetosti in toka, fazni kot elementa pa je enak razliki faznih kotov napetosti in toka. Absolutna vrednost admitance je enaka razmerju amplitud toka in napetosti, njen argument pa je enak kotu . Če je fazni kot pozitiven, pravimo, da ima breme induktivni značaj, če pa je negativen, da ima kapacitivni značaj. Če je enak nič, pravimo, da ima breme uporovni značaj.

Opombe

1. ↑ Namesto tujk impedanca in admitanca sta se nekdaj pri nas uporabljala termina kompleksna upornost in kompleksna prevodnost; v izogib dvoumnostim danes njuno uporabo odsvetujemo.

Podpoglavja:

• 2.2.1 Električni simbol kompleksnega elementa
• 2.2.2 Zaporedna vezava elementov
• 2.2.3 Zaporedno vezje upora in tuljave
• 2.2.4 Zaporedni nihajni krog

2.1.3 Tuljava (kazalci)

2.2.1 Električni simbol kompleksnega elementa