Vsi dnevniki

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Združeno so prikazani dnevniki sprememb uporabniških pravic, preimenovanj uporabnikov, nalaganja predstavnostnih datotek, prestavljanja in zaščite strani, brisanja, registracij uporabnikov, sprememb položaja botov ter blokiranja in deblokiranja uporabnikov na strani e-ELEKTROTEHNIKA plus. Pogled lahko zožite z izbiro dnevnika, uporabniškega imena ali strani. Vedite, da polje »Uporabnik« razlikuje med malimi in velikimi črkami.(Najnovejše | Najstarejše) Prikazujem (novejših 50) (starejših 50) (20 | 50 | 100 | 250 | 500).

16:09, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) imported Periodična funkcija by file upload ‎ (1 revision)
16:09, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) imported Harmonična funkcija by file upload ‎ (1 revision)
16:07, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Kazalci medfaznih napetosti« ‎ (vsebina: 'Fazne napetosti pač niso edine, ki jih ponuja trifazni sistem; izkoristiti moremo tudi napetost med prvo in drugo sponko, napetost med drugo in tretjo in končno še napetost med tretjo in prvo sponko. Te tri napetosti imenujemo ''medfazne …')
16:07, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Odvodi in integrali nekaterih elementarnih funkcij« ‎ (vsebina: 'Iskanje nedoločenega integrala funkcije ''f'' ustreza poizvedovanju po tisti funkciji ''F'', katere odvod je funkcija ''f'': <latex>F^\prime (t)\, = \,f(t).</latex> Odvajanje in integriranje sta si ''inverzni'' operaciji; kot sta si inver…')
16:07, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Praznjenje tuljave« ‎ (vsebina: 'Kot primer nekočljivega izklopa tuljave naj služi vezje z dvema stikaloma (slika 10). Ob ''t''0 = 0 s sprožimo s prvim polnjenje, ki se pri toku skozi upora in tuljavo vrši s časovno konstanto ''τ''12 = ''L'' /…')
16:07, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Izklop tuljave« ‎ (vsebina: 'Izklop tokokroga, v katerem je tuljava s tokom in energijo, je problematičen. Zakaj? Če bi v zgornjem vezju stikalo razklenili, bi tok v tuljavi strmo usahnil (energijo bi docela izgubila), vendar bi se v tem kratkem času odvijale določe…')
16:07, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Polnjenje kondenzatorja s tokovnim virom« ‎ (vsebina: 'Spremenjeno polnilno vezje vzbuja realen tokovni vir (slika 7); pred vklopom stikala ob ''t''0 = 0 s naj je kondenzator prazen. Nadaljujemo takole! Zunanji in notranji upor združimo v nadomestnega z upornostjo <latex>{R_1}\, =\,…')
16:07, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Polnjenje tuljave« ‎ (vsebina: 'Polnilno vezje sestavljajo napetostni vir, stikalo, upor in tuljava (slika 8). Trenutek vklopa bodi ''t''0 = 0 s. Pred tem je vezje »mrtvo«; toka ni in tuljava je brez energije. Tik po vklopu je tok v zanki še vedno enak nič (…')
16:07, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Praznjenje kondenzatorja« ‎ (vsebina: 'Prvotno vezje dogradimo s še enim uporom in s tripolnim stikalom (slika 5). Ko je pretikalo v položaju 1, se kondenzator polni s tokom skozi upor upornosti ''R''1, ko pa je v položaju 2, se kondenzator prazni s tokom skozi oba …')
16:07, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Polnjenje kondenzatorja z začetno prednapetostjo« ‎ (vsebina: 'Z omenjenim vezjem moremo polniti tudi že predhodno delno naelektren kondenzator (slika 3); njegova prednapetost bodi ''U''0. Ob vklopu, ''t''0 = 0 s, bo vrednost toka največja (določata jo razlika napetosti vira ''U…')
16:06, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Polnjenje kondenzatorja« ‎ (vsebina: 'Polnilno vezje oblikujejo napetostni vir, stikalo, upor in kondenzator (slika 1). Kondenzator naj bo pred vklopom stikala, ob ''t''0 = 0 s, prazen, da je ''uC''(-0) = 0 V. Takoj za tem se v zanki pojavi tok, ki je prvi …')
16:06, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Zveza med določenim in nedoločenim integralom« ‎ (vsebina: 'Če smo našli funkcijo ''F'', katere odvod je ''f'', je z njo določena funkcija ''G''; določena je vrednost ''G''(''t''1) in tudi vrednost določenega integrala ''I'', s katerim smo integriranje začeli: <latex>G(t)\, = \,F(t)…')
16:06, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Odvod funkcije zgornje meje določenega integrala« ‎ (vsebina: 'Ali znamo reči kaj o odvodu funkcije ''G'' v točki ''t''* oziroma o limiti naslednjega kvocienta: <latex>G^\prime \, = \,\mathop {\lim }\limits_{\Delta t \to 0} \frac{\Delta G}{\Delta t}\, =\, \mathop {\lim }\limits_{\Delta t \…')
16:06, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Nedoločen integral funkcije« ‎ (vsebina: 'Funkcijo <latex>G(t)</latex> smo definirali in poznamo njene lastnosti, ostaja pa še naloga, kako do nje priti, kako jo najti? Iskanje začnimo s funkcijo <latex>F</latex>, od katere terjamo, da zadošča enačbi <latex>F^\prime (t)\, =\,…')
16:06, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Določen integral kot funkcija zgornje meje« ‎ (vsebina: 'Integrirati (seštevati) začnemo od nekje in to počnemo do nekam. Začetek in konec sta stvar problema, ki ga luščimo, lahko pa se odločimo tudi drugače: da nas zanima integral funkcije ''f'' od izbranega »začetka« ''t''0…')
16:06, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Določen integral funkcije« ‎ (vsebina: 'Za razumevanje določenega integrala funkcije je najbolje, če imamo pred očmi fizikalni primer. 1) V element vezja naj priteka energija z močjo ''p''(''t''). V času Δ''t'' vstopi vanj energijski paket ''p''Δ''t''. Ker je moč…')
16:06, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Odvod funkcije« ‎ (vsebina: 'Imejmo časovno funkcijo ''f''(''t''), ki podaja napetost, morda moč, tok, naboj ali energijo (slika 1). Izberimo bližnja trenutka ''t'' in ''t'' + Δ''t''. Upati smemo, da si bosta blizu tudi funkcijski vrednosti ''f''(''t'') in ''f'…')
16:06, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Časovni odvodi in diferenciali v elektrotehniki« ‎ (vsebina: 'Polnilni tok kondenzatorja je sorazmeren hitrosti spreminjanja njegove napetosti. Takrat smo to zapisali s kvocientom prirastkov napetosti in časa, v mislih pa imeli kar najkrajši Δ''t''; po novem bomo to pisali z odvodom, <latex>{i…')
16:06, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Kako analizirati prehodni pojav« ‎ (vsebina: 'V električnem vezju imamo trdno oporo v Kirchhoffovih zakonih, katerima se po novem pridružujeta tudi zveznosti tuljavinega toka in kondenzatorjeve napetosti. Če je ''t''0 čas preklopa stikala ''S'', potem velja dvoje: da je v…')
16:06, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Električno vezje v prehodnem stanju« ‎ (vsebina: 'Z električnimi vezji smo se že večkrat srečali: začeli smo s kondenzatorskimi, nadaljevali z uporovnimi in zaključili z izmeničnimi vezji. Pri analizi teh smo se opirali na napetostni zakon zanke in na tokovni zakon spojišča oziroma…')
16:06, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Trifazni prenos energije. Trifazna transformacija« ‎ (vsebina: 'Osnove transformiranja napetosti, toka, moči in imitance smo spoznali pri dvostebrnem feromagnetnemu jedru, ki magnetno poveže dve navitji; napravi rečemo tudi enofazni transformator. Pri trifaznem transformatorju je jedro tristebrno, z d…')
16:06, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Trifazno breme v zvezdni vezavi brez nevtralnega vodnika« ‎ (vsebina: 'Nova vezava je od prejšnje drugačna v tem, da zvezdišče bremen in nevtralni vodnik nista povezana; kar bi mogli sprejeti tudi kot stanje prekinitve nevtralnega vodnika oziroma kot posledico napake (slika 4). Drugačnost je razvidna: če …')
16:06, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Trifazno breme v trikotni vezavi« ‎ (vsebina: 'Ta vezava se najpogosteje uporablja pri simetričnih bremenih, so pa tudi izjeme. Bistvo trikotne vezave je v tem, da je vsako breme priključeno na svojo medfazno napetost (slika 6). Breme z admitanco ''Y''12 je na napetos…')
16:06, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Kazalci faznih napetosti« ‎ (vsebina: 'Če je <latex>U_{\mathrm{f}}</latex> efektivna vrednost (treh) faznih napetosti, potem so kazalci napetosti simetričnega trifaznega sistema sledeči: <latex>{{{\underline U }_1} \,=\, {U_{\rm{f}}}{{\rm{e}}^{{\rm{j}}\alpha }}\,\,{\rm{, }…')
16:06, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Trifazno breme v zvezdni vezavi z nevtralnim vodnikom« ‎ (vsebina: 'Trifazno breme sestavljajo (praviloma) tri ločena bremena, od katerih je vsako priključeno na svojo fazno napetost; bremenom skupno spojišče (''zvezdišče'') je na potencialu nič voltov (slika 1)<ref>Ta način priključevanja je znači…')
16:06, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Kazalci v elektroenergetiki« ‎ (vsebina: 'Definicija kazalca harmonične količine (toka ali napetosti) »vsebuje tihi dogovor«, in sicer, da absolutna vrednost kazalca ustreza amplitudi harmonične količine. Ta dogovor je uveljavljen, uveljavljen pa je tudi drugačen: da absolutn…')
16:06, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Simetričen trifazni sistem napetosti« ‎ (vsebina: 'Če ni posebej rečeno, se smatra, da je sistem napetosti pozitiven; zanj takrat pišemo: <latex>{u_1}\, = \,{U_{\rm{m}}}\,\cos (\omega t\, + \,\alpha ),</latex> <latex>{u_2}\, = \,{U_{\rm{m}}}\,\cos (\omega t\, + \,\alpha\, - \,2\pi /3…')
16:06, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Modelno vezje sistema trifaznih napetosti« ‎ (vsebina: 'Distributer električne energije nudi odjemalcu dostop do treh ''faznih vodnikov'' in ''nevtralnega vodnika'' in mu zagotavlja simetričen trifazni sistem napetosti: ''fazno napetost'' <latex>u_1</latex> med prvim faznim in nevtralnim, ''faz…')
16:06, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Trifazni generator« ‎ (vsebina: 'Srce trifaznega sistema je generator oziroma sinhronski stroj; stator ima tri navitja, rotor pa je vrteč elektromagnet (slika 1). Stator je feromagnetni obroč z utori; v njih so ovoji navitij. Vsako od navitij zapolni tretjino oboda: prvo …')
16:05, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Tokovni delilnik« ‎ (vsebina: 'Če zaporedno vezavo dvopolov spremenimo v vzporedno, dobimo tokovni oziroma admitančni delilnik (slika 7). Veji imata skupen kazalec napetosti, zato velja: <latex>\underline I = \underline I _1 + \underline I _2 {\mathrm{ in } }\underli…')
16:05, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Izmenično vezje z več viri« ‎ (vsebina: 'RLC vezje vzbujata dva harmonična vira. Če so viri v vezju koherentni (enakih frekvenc), se opravil lotimo z metodami, ki jih poznamo že iz enosmernih vezij.…' (edini urejevalec pa 'Admin'))
16:05, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »R-C delilnik« ‎ (vsebina: '5. R-C delilnik. Če uporovni in kondenzatorski delilnik združimo, dobimo <latex>R-C</latex> delilnik (slika 5). Ta je še vedno napetostni oziroma impedančni…' (edini urejevalec pa 'Admin'))
16:05, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »"Tokovni generator"« ‎ (vsebina: 'Napetostni <latex>L-C</latex> delilnik v vlogi tokovnega vira. S tokovnim virom se v harmonično vzbujanih vezjih še nismo srečali. V ta namen analizirajmo v…' (edini urejevalec pa 'Admin'))
16:05, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Napetostni delilnik« ‎ (vsebina: 'Impedančni delilnik in kazalčni diagram toka in napetosti ter napetostni trikotnik. Slika:OET2_a_poglavje_52_slika_02.svg|thumb|Delilnik oblikujeta upora, zato…' (edini urejevalec pa 'Admin'))
16:05, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Merjenje impedance« ‎ (vsebina: 'Raznostraničen trikotnik napetosti razrešuje kosinusni izrek. Z napetostno-tokovnim načinom merjenja upornosti merjenca smo se seznanili pri enosmernih vez…' (edini urejevalec pa 'Admin'))
16:05, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Transformator« ‎ (vsebina: 'Nadomestno vezje, ki ustreza idealiziranemu oziroma brezizgubnemu transformatorju. Slika:OET2_a_poglavje_52_slika_02.svg‎|thumb|Označevanje elementov in k…' (edini urejevalec pa 'Admin'))
16:05, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Vrtinčne izgube« ‎ (vsebina: 'Ob naraščanju fluksa se inducirajo toki v levo okoli njega, ob upadanju pa v desno okoli fluksa. ''Vrtinčne izgube'' se navezujejo na ''vrtinčne toke'' oz…' (edini urejevalec pa 'Admin'))
16:05, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Kožni pojav« ‎ (vsebina: 'Slika:OET2_a_poglavje_48_slika_03.svg‎|thumb|V času, ko <latex>\phi</latex> narašča, se v navidezni zanki inducira tok v levo okoli fluksa; induciran tok ob osi zmanjšuje gostoto osnovnega toka v vodniku…' (edini urejevalec pa 'Admin'))
16:05, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Dielektrične izgube« ‎ (vsebina: 'Po enačbi izgleda, da ima kondenzator (dielektrik) pri visokih frekvencah kvaliteto zelo visoko, kar žal ni čisto res. Takrat se v dielektriku dogaja nekaj, česar pri nižjih frekvencah ni zaznati: prihaja do faznega kasnjenja polarizaci…')
16:05, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Realen kondenzator« ‎ (vsebina: 'Nadomestno vezje realnega kondenzatorja in pripadajoč kazalčni diagram Vzporedna vezava kondenzatorja in upora predstavlja osnovno modelno vezje realnega kondenz…' (edini urejevalec pa 'Admin'))
16:05, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Realna tuljava (višji nivo)« ‎ (vsebina: 'Zaporedno vezje tuljave in upora je najosnovnejši model realne tuljave (slika 2). Kazalce napetosti določajo elementi vezja, krožna frekvenca in kazalec toka, <latex>\underline U _L = {\mathrm{j} }\omega L\underline I </latex> in <latex…')
16:05, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Druga nihajna vezja« ‎ (vsebina: 'Nihajni krog oblikujeta tokrat realen kondenzator in realna tuljava; drugačnost do zaporednega nihajnega kroga vnaša upor pri kondenzatorju. Vzporedni in zap…' (edini urejevalec pa 'Admin'))
16:05, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Uporaba napetostne resonance« ‎ (vsebina: 'Ena od možnih je, da na verigo virov iz prejšnjega primera priključimo več zaporedno vezanih vzporednih nihajnih krogov, katerih resonančne frekvence so <latex>f_A</latex>, <latex>f_B</latex>, ..., torej tolikšne, kot so frekvence nape…')
16:05, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Uporaba tokovne resonance« ‎ (vsebina: 'Možnih uporab je vsekakor več; oglejmo si vsaj eno! Zaporedni nihajni krog naj vzbuja veriga napetostnih virov različnih frekvenc, <latex>f_A</latex>, <latex>f_B</latex>, <latex>f_C</latex> ..., in enakih amplitud <latex>{U_{{\rm{g}}A{\rm…')
16:05, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Pasovna širina in kvaliteta zaporednega nihajnega kroga« ‎ (vsebina: 'Bočni (krožni) frekvenci <latex>f_1</latex> in <latex>f_2</latex> (<latex>\omega_1</latex> in <latex>\omega_2</latex>) sledita iz opredelitve pasovne širine in enačbe za ampitudo toka v nihajnem krogu: <latex>\left| {\underline I (\om…')
16:05, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Vzporedni nihajni krog in napetostna resonanca« ‎ (vsebina: 'Frekvenčna odvisnost absolutne vrednosti admitance, amplitude napetosti in faznega kota v vzporednem nihajnem vezju. Slika:OET2_a_poglavje_42_slika_07.svg|thumb…' (edini urejevalec pa 'Admin'))
16:05, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Resonančna krivulja, pasovna širina in kvaliteta nihajnega kroga« ‎ (vsebina: 'Do tu nas je okupirala zgolj resonanca, nič pa diagram resonančne količine oziroma ''resonančna krivulja'' in stanje količin nihala pri drugih vsiljenih frekvencah. V ta namen si osvežimo diagram amplitude toka v zaporednem nihajnem kr…')
16:05, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Resonanca« ‎ (vsebina: 'Pri določeni frekvenci so odkloni uteži od navpične lege največji. Slika:OET2_a_poglavje_38_slika_02.svg‎|thumb|Utež in vzmet si med nihanjem izmenjuje…' (edini urejevalec pa 'Admin'))
16:05, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Zaporedni nihajni krog ter tokovna resonanca« ‎ (vsebina: 'To nihajno vezje oblikuje zanka zaporedne vezave upora, tuljave in kondenzatorja in napetostnega vira konstantne amplitude <latex>|\underline U _{\mathrm{g} }|</latex> in nastavljive frekvence <latex>f</latex> (slika 3). Impedanco sestavljen…')
16:05, 14. maj 2010 Admin (Pogovor | prispevki) je izbrisal(-a) »Prilagoditev« ‎ (vsebina: 'Slika:OET2_a_poglavje_38_slika_05.svg‎|thumb|Breme spremenljive impedance je priključeno na realen izmenični vir; sprašujemo se po primerni vrednosti impedance bremena, da bo delovna moč v njem največja…' (edini urejevalec pa 'Admin'))

(Najnovejše | Najstarejše) Prikazujem (novejših 50) (starejših 50) (20 | 50 | 100 | 250 | 500).

Vsi dnevniki

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Osebna orodja

Navigacija

Iskanje